Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je zato plod njenega zavzetega študija, razvijanja te discipline in njenih bogatih izkušenj iz dela s pacienti. Je izjemno zgošcena na bistvena podrocja, ki jih avtorica naniza v 9 poglavjih. V prvem poglavju tenkocutno uvaja na podrocje obravnavanja telesne bolezni spremljajoce psihicne fenomene, saj racuna z odpori, tako pri bolnikih kakor tudi pri medicinskem osebju. Tako pride do definicije zdravstvene psihologije, njenega razvoja in pomena. V drugem poglavju se ustavi ob sodobnem biopsihosocialnem modelu zdravja, bolezni in pocutja, ki spreminja zdravstveno kulturo tako na podrocju raziskovanja kot klinicne prakse. Naslednja poglavja avtorica namenja kljucnim in klasicnim temam zdravstvene psihologije: anksioznosti, ki je bolnikova vecna spremljevalka, stresu in dejavnikom spoprijemanja s stresom, separacijam, izgubam in žalovanju, kar jo privede do samostojnega poglavja o psihosomatskih odzivih in obolenjih. Posebno poglavje namenja osebam s kronicnimi obolenji, tudi primerom hudih neozdravljivih bolezni. Za mnoge bo posebej zanimivo poglavje o izgorevanju zdravstvenega kadra na delovnem mestu. Zadnje poglavje avtorica namenja problemom komunikacije z bolnikom, zavedajoc se, da je to podrocje danes eno najbolj zanemarjenih in še posebej vodi v konfliktne situacije na podrocju zdravstva, kjer smo že tako prica krizi odnosov med osebjem in odnosov med zdravstvenim osebjem ter bolniki. Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je pisana privlacno, v lepem jeziku in je dobrodošla ne le za tiste, ki se s podrocjem seznanjajo pri svojem študiju (predvsem medicinske sestre), ampak tudi za tiste, ki se ne, pa bi se morali (zdravniki), ne nazadnje pa bo dobrodošla tudi vsem nam kot pacientom, ki bi morali sodelovati v procesih zdravljenja kot obvešceni in soodgovorni subjekti. Nismo nasprotniki ampak zavezniki z zdravstvenim osebjem, soodgovorni za napredek zdravstvenega varstva. Avtorica s to knjigo gotovo ponuja dobre možnosti.