Avtor se v pricujoci knjigi spominja svojega odrašcanja v socialisticnem Mariboru v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. S tem, ko svoje spomine preliva na papir, v spominjanje dobesedno potisne še nas, bralce – toliko bolj, ce smo pripadniki njegove generacije in sopotniki v poznavanju istih prostorov. Njegova mariborska bivališca v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, dvorišca, na katerih se je igral, igre, filmi, glasba, družbe in subkulture, sosedje, sorodniki, prijatelji, sošolci in vsi drugi se ob branju ne kažejo le kot njegovi prostori in liki, ampak se naenkrat zacnejo spreminjati v naše spominske podobe. Prepoznavamo jih, zavemo se, da so naše izkušnje podobne, spomnimo se svojih lastnih likov, prostorov in dejanj.