V svoji novi knjigi se neutrudna in vseprisotna Manca Košir s sladostrastjo loteva medcloveških odnosov ter duhovnih, literarnih, psiholoških, filozofskih, socialnih in drugih tem. To pocne z iskrivo pronicljivostjo in intelektualno širino, custveno iskreno in svetlo, zato jo je Zora A. Juric v spremni besedi razglasila za plesalko svetlobe, ki nas vabi v divji, misticni ples življenja. Manca nam v svojih kolumnah razkriva skrite lepote vsakdana, zdravilno moc socutja in povezanosti, mogocnost cloveškosti ter misticnost božanskosti v nas. Manca nas uci, kako živeti – v polnem pomenu besede. In kako se spokojno posloviti. Kako biti neodvisni in svobodni. Drzni. Uci nas pomena delovanja za druge in vendar najprej osredotocanja na sebe. Pomena pušcanja sledi. Opozarja nas na moc besed in znanja. Na moc, ki jo posedujejo knjige. Na poeticnost poezije. Na velicino hvaležnosti, dobrote in socutnosti. Ne pozablja na prosim in hvala, odgovarja nam z da in ne. Manca nas uci sprejemati smrtnost. In drugacnost. In nujnost nenehnega otroškega cudenja nad svetom. Uci nas videti – svet, drugega, sebe. Ljubiti. Uživati. Delovati. Upati. Žareti. Manca pušca sledi. Prisluhnimo ji. Gre za izbor esejev 2009-2010 iz revije Obrazi.