Pesniški prvenec in edina knjiga pretanjene pesnice, ki nas je prehitro zapustila. Vesna Spreitzer je pisala poezijo prepojeno s subtilno reflfleksijo življenjskih tišin in hrupov, ki so povecini umešceni v kuliso narave, ki je hkrati tudi poglavitni in neusahljiv vir njene metaforike. V ospredje velikokrat stopajo ljubezenski motivi in nanje vezani dvomi in nemiri, ki jih odslikava predvsem skozi temo in razlicne odtenke svetlob, ki oblikujejo osnovni ton posamezne pesmi. Tudi sicer je opazen akcent na cutnih impulzih, dotikih, vonjih, vizualnih podobah, ki so niti, iz katerih plete idejno plat svojih pesmi in izraža svoje najgloblje obcutke.