Zbirka kratke proze Vmes v branje ponuja sedem besedil. V naslovni noveli nas avtor popelje v cas tretjega rajha, ko so nacisti »vmes« med drugimi vojnimi nalogami reševali še vprašanje cistosti rase z evtanazijo telesno in duševno prizadetih. V na realnih dejstvih temeljeci pripovedi sledimo skupini mladostnikov iz slovenske Štajerske, ki se na svoj miselno preprost in cloveško topel nacin sooci s hladnim razclovecenim morilskim strojem nacisticne Nemcije. Za Tomažiceve prozne tekst je v veliki meri znacilna fikcijska nadgradnja realnih zgodovinskih dogodkov, podobno zasnovo najdemo še v treh njegovih besedilih v zbirki, gre za zgodbe o Pohorskem bataljonu in njegovem koncu, Titu in njegovem govoru po vojni v Ljubljani in atentatu na kralja Aleksandra v Marseillu. Pri vseh teh avtor vpelje fantasticne elemente (vcasih tudi nadrealisticne), ki s svojo nekonvencionalno kontekstualizacijo osvetlijo, razgalijo neclovecnost cloveka, pa naj se ta kaže skozi ideologijo, kult ali osebnostne lastnosti ljudi, kot so oportunizem, zloba in pomanjkanje socutja. Gre za premisleke o humanosti in njeni (ne)zmožnosti v zgodovini »premocevanja moci«, posledicno pa tudi za poglobljeno prevpraševanje o sedanjem stanju. V zadnjih treh zgodbah se Tomažic ob istem pripovednem postopku loti še biblijskih motivov, ki so prav tako vezani na premislek clovecnosti oz. cloveka v svetu. Nacne vprašanja božje prisotnosti, cloveške uzurpacije položaja boga, poslednje sodbe, življenja, smrti in ljubezni.