Josip Osti je pesnik, pisatelj in publicist z obsežnim opusom, za katerega je prejel je številne slovenske in mednarodne literarne nagrade. V svoji novi zbirki pesmi se bralcem spet predstavlja s haikuji, zgošceno pesemsko obliko, v kateri se je odlicno udomacil. Zbirka je zvesta duhu haikuja, obenem pa zelo sprošcena, spontana v izbiri podob, kombinaciji besed ter jezikovno inovativna. Posebnost so prav gotovo ljubezenski haikuji, kot vemo, so v izvornem haikuju bili tovrstni motivi potisnjeni v ozadje, Osti pa kot izrazit ljubezenski pesnik v svoje haikuje kot gonilno silo sveta vnaša vseprežemajoco ljubezen. Tudi kompozicijsko je zbirka zelo zanimiva, saj vsak haiku ucinkuje samostojno, obenem pa kot sestavni del širše zgodbe. Po prejšnji zbirki Križ ljubezni, ki je sprico tematike nujno vsebovala temne tone, je ta zbirka svetla, bogata – gre za srecno ljubezensko liriko, z vsemi odtenki in sencami, ki jih svetloba izžareva. Nedvomno gre za eno najbolj dodelanih haikujevskih zbirk na Slovenskem, ki izhaja iz bogatih pesniških izkušenj Josipa Ostija, prodornega pesniškega duha, ki je igriv, iskriv, duhovit, globok in izrazito sporocilno in estetsko suveren. Spremno študijo k zbirki je napisal Boris A. Novak.