Draga Tina! Skoraj ne morem verjeti, kakšni »osebki«! Cudak, ki po tujih hišah prazni hladilnike in v »svoji« najljubši spotoma kratkocasi prizadetega otroka (ce samo pomislim, kako se je njuna »zgodba« koncala, me zmrazi!), psihicno sesuta (se strinjam, z razlogom) radijska spikerka in zapit ekskomisar, ki se mu prikazuje skrivnostna lebdeca brezglava moška postava v rdecem ogrinjalu, ki jo identificira kot mašcevalnega bizantinskega cesarja Justinijana (ocitno so teorije zarote še vedno »in«)! Aja, pa tistih sedem, ki so se zataknili v dvigalu! Si predstavljaš, da imaš klavstrofobijo?! Ampak ja, imaš prav, v takšnem primeru je tudi slabo srce slaba izbira. Vseh ostalih primerkov niti ne mislim posebej komentirati, pa ne, da me ne mika, saj kar klicejo po tem, ampak cas me spet priganja – nujno enkrat v živo. Me prav zanima, ce se ne zdijo tako zanimivi samo zato, ker si jih tako posreceno opisala! Obvladuješ ritem pripovedi (sploh pospeševanje) in osebe dobro karakteriziraš. Informacije, osebe, dogodke, detajle ipd. doziraš postopoma in premišljeno, s cimer povprecno in banalno pretvarjaš v nadpovprecno in nevsakdanje ter dosegaš dobrodošlo presenetljive ucinke (kar hocem reci, je, da ti gre zapletanje, napletanje in razpletanje skrivnostnega vzdušja dobro od rok; ja, vem, kompliciram, ocitno 40 °C v zraku dela svoje ...). Všec sta mi tudi tvoj precizen, (že?) prepoznaven slog in spretna kompozicija (pri vseh sedmih, sem štela). Pa prehajanje od zlovešcega do napetega k pretresljivemu (veš, kaj pritegne, pa reci, da ni res!) in vrzeli, ki cakajo in vabijo, da bi jih kdo zapolnil (zvito). Da ne omenjam, s kakšno lahkoto prehajaš med prvoosebnim moškim, prvoosebnim ženskim in tretjeosebnim pripovedovalcem (enkrat mi moraš razložiti, kako je lesti v moško kožo :). Joj, upam, da ne zameriš, da me je spet zaneslo bolj, kot sem nameravala, saj veš, poklicna deformacija. Sicer pa sama pišeš: »Mogoce se boš zacudila, mogoce boš rekla, naj ti raje pošljem kakšno zgodbo ali kaj podobnega. Ampak, razumi, gre cisto preprosto za nacin pisanja. Slog.« No, to je torej moj odgovor na tvoje pisanje. Zdaj pa moram res koncati, ker me K. (kot vedno, saj ga poznaš) že priganja, tole pa vseeno kar odpošljem, da bo cim prej pri tebi. Obmorsko-pomorske novicke pa prihodnjic, obljubim! Kmalu itak v živo, do takrat pa stiskam pesti za nov »material«! Z mocno burjo ti pošiljam otoške pozdrave, Gaja* *Semifiktivno pismo odposlala Gaja Kos.