Iz meditativnih nihanj med plocniki sodobnosti in kolovozi preteklosti je uspel ustvariti nekaj nepozabnih lirskih dragotin. Ugasnite radio, pometite zgošcenke v predal in odprite knjigo. Vlado Kreslin, najslavnejši slovenski godec, ni le ustvarjalec prepoznavnih zvocnih pokrajin, ampak svojo rockersko intuicijo usmerja tudi v pisanje besedil. Le-ta se pod pritiskom melanholicne intonacije in hkrati trdovratnega vztrajanja pri iskanju smisla v nesmiselnem svetu polagoma, ceprav ne vedno, spreminjajo v samostojne pesmi. V vec kakor polovici tukaj objavljenih besedil ne gre namrec vec za minljive songe, ki sploh ne zdržijo brez arhitekture zvokov. Gre za pristne liricne kristalizacije stanj, za katere pogosto sploh ni nujno, da nam v ušesih odmeva spremljajoca melodija, ki je nekatere od tukaj predstavljenih pesmi že katapultirala v orbito "ponarodelosti". Vsi tisti, ki ste si zapomnili le negotovo raskavi bariton njegove legendarne "Crne kitare", boste prijetno preseneceni. Kreslin namrec ponuja v tiho kontemplacijo in blaženo ugodje nekaj izrazito mocnih pesmi, ki se jih ne bi sramoval še tako uresniceni pesnik papirja. Estradni tip pesniškega nastopanja, ki je doma v prostorih južno od Kolpe, Kreslin tukaj pogosto prav uspešno spaja z resignirano držo nemoci in intimne bolecine, ki ga dobro pozna slovenska mentaliteta. Rezultat je v najboljših pesmih globlji od dokumentaristicnega posnetka stvarnosti, hkrati pa je tudi širši od zasilne besedne podpore za zvocno umetnino. Ko strmi v izginjajoco piramido pticje jate nad bregovi Mure in ko mu glava izginja v trpkih meglicah primordialnega sveta, iz katerega je za vedno pregnan, cetudi se vanj nenehno skuša vrniti, Vlado Kreslin v bistvu razkriva svoje metafizicne karte: v urbanem svetu elektronike in sintetike zaznava pomanjkljivosti, ki jih niti svaljcice trave iz amsterdamskega parka ne morejo zakrpati, istocasno pa se zaveda, da je svet dedov, vihrajocih ciganskih konj na pol poti do neba in pristne povezanosti z veliko knjigo narave dokoncno izgubljen. Iz meditativnih nihanj med obema svetovoma, plocniki sodobnosti in kolovozi preteklosti, je uspel Vlado Kreslin ustvariti nekaj nepozabnih lirskih dragotin. Ugasnite radio, pometite zgošcenke v predal in odprite knjigo. Aleš Debeljak