Spet so tu casi, v katerih je po Juvenalu težko ne pisati satire. A satira je kljub temu redka prikazen, pisati jo je namrec vendarle težko. Tem bolj smo lahko veseli Zgod na dvoru kralja Janeza Slavka Pregla, ki so posmehljiva slikanica klavrnih casov. Kljub nejedkemu, prizanesljivemu posmehu slika v njih avtor malopridne osebe in pojave, kot si zaslužijo. Duhovita, nadvse kratkocasna, mojstrska knjiga! Ervin Fritz "Slovenci smo imeli doslej vec Kraljev. Slikarja Toneta in Franceta, pisatelja Vladimirja in igralca Borisa in še druge ... Pravega kralja pa še ne. Kralj Samo je bil iz daljnih bavarskih krajev, celo kralj Matjaž, ki pa je pri nas pod Peco vsaj zaspal, je bil iz bližnjih ogrskih krajev ... Naši kralji so doma le v deželi legend. In tudi Preglov kralj z najbolj znanim slovenskim imenom Janez na koncu »vseh zgod na dvoru« po smrti odide v legendo, iz katere je prišel ... Torej ne gre za resnicno zgodbo, hvala Bogu! In nobenega Janeza, ki bi se obnašal kot Preglov kralj Janez, ne poznamo! Ampak od kod v tej legendi toliko znanih butalskih zgodb, zgodovinskih zaslug, izmišljenih sovražnikov, sodnih preiskav, za povrh pa še prazna državna blagajna in polna zasebna? Ali Slavko Pregl na kaj namiguje? Kje so casi, ko so lahko tako knjigo prepovedali?! Zdaj pa jo bojo celo prodajali!" Tone Partljic